Bolečina.
Bolečina žge, izgoreva vse pred seboj. Gori in slepi. V njenih zubljih se dviga jeza, sovraštvo, bes in obup. Nad orjaškimi besno rdečimi plameni se vije kača maščevanja in zavisti. Po opustošenju ostane le hlad in pustinja. Kar je včasih bil gozd odrekanja, pričakovanj obdani z mahovi razočaranj, je sedaj pusta, razbolela vdanost. Iz pepela vdanosti počasi vzkljije novo zelenje ljubezni. Ljubeznen se počasi razrašča in polni sivo pustinjo. Pustinjo, kjer je ostalo le bistvo. 

 Kdor se poistoveti z vlogo, je ni vreden.